...nazaj  

antibes

Nežen … nežen z ozkimi uličicami med srednjeveškimi hišami … nežen z vrvečo pokrito tržnico s kozjimi sirčki po petindvajset in olivami po dvanajst … nežen z gradičem nad rdečimi strehami in s picassoji, miroji in legerji v sobanah … nežen s časom, ki se je v zakotni kavarni ob starinarnici ustavil za vedno … ko iz antibesa odhajaš, puščaš košček srca za sabo in se potem vračaš, da bi videl, če je še tam …

otok skye, škotska

Nenadoma se zavem, na kakšnem kraju stojim… jutri ne bova zajtrkovala v vasi… kje pa bova… boš videla… zjutraj sva se vrnila… mizico in stolčka sem postavil v vresje na robu klifa… iz prtljažnika sem privlekel najin stari pleteni kovček za piknike… na mizici so kmalu dišali sodini kruhki, slano maslo, debele rezine lososa, režnji limone, na gorilničku pa brbotal čaj… v avto sem vtaknil bachove sonate, odvil okna in navil watte… veter se je boril z mogočnim zvokom szeryngove violine, po nebu so se preganjali beli oblaki, sonce je lovilo njihove sence po planjavi… sto metrov niže so besneli valovi, daljave pa risale konture škotskih gora… kakšna divja lepota… boljšega čaja ne bom pil nikoli…
  naprej...

© besedila: marko batista
© reprodukciji na platnicah: vie dunn harr